BLW ali kašice/pireji? Bonus: mnenje o knjigi Naj otrok izbira pot

Logično, da odkar sem postala mama, prebiram več o temah, ki se kakorkoli navezujejo na otroke. Uvajanje goste hrane je sicer tema, ki me je že prej zanimala oziroma sem neke osnove že morala poznati zaradi svoje izobrazbe, vendar, ko se je začelo v Sloveniji govoriti več o BLW (baby led weaning), sem se o tem tudi sama želela malo več podučiti. Priznam, ta "nova moda" uvajanja goste hrane je delovala zelo zanimivo (fascinirala me je samostojnost otrok) in tudi srčkano. :)

BLW je, seveda tudi s pomočjo socialnih omrežij, postajal vedno bolj priljubljen način uvajanja goste hrane. Sicer je kar nekaj ljudi zaradi lastne pozitivne izkušnje mnenja, da je to edini "pravi" način uvajanja goste hrane, jaz pa bom v tej objavi skušala zadevo predstaviti čim bolj objektivno - skozi študije. Ker pri uvajanju goste hrane ni dovolj, da je zadeva srčkana, zanimalo me je tudi koliko je dejansko to varno, ali obstajajo kake prednosti in na kaj je treba biti pozoren.

Spraševala sem se, ali je res tako zelo "nazadnjaško" otroka hraniti s pireji oziroma kašicami, ali je za otroka res najbolje, da se hrani s celimi/velikimi kosi hrane, torej po BLW metodi, ipd.

(slika: pexels.com)

BLW

BLW ali 'baby led weaning' je način uvajanja goste hrane, ki v bistvu nima neke univerzalne definicije kako naj bi to izgledalo, zaradi česar lahko najdemo res različne oblike uvajanja goste hrane po BLW metodi - nekateri ponujajo striktno velike kose hrane, drugi starši si pa zraven pomagajo še s kašicami/pireji. Večinoma, ko govorimo o BLW, imamo v mislih obliko uvajanja goste hrane, kjer otroku nič ne pasiramo ali pretlačimo.

BLW torej temelji na temu, da je otrok fizično pripravljen uživati hrano samostojno, z ustrezno pripravljenimi živili. BLW naj bi imel določene prednosti pred tem, da se otroka hrani po žlički (da starš vodi hranjenje); spodbujala naj bi se samostojnost otroka, ker sam vodi hranjenje, razvoj fine motorike in spoznavanje več različnih tekstur. A vendar - goreči zagovorniki BLW neradi dodajo, da to ni nujno pogojeno s tem ali otroka hranimo s pireji ali s celimi kosi živil. Vse to namreč lahko spodbujamo tudi, če uvajamo gosto hrano s pireji (več o tem v nadaljevanju objave).

Glede BLW metode lahko zasledimo nekaj (drznih) trditev kot so:

BLW je povezana z nižjim ITM-jem kasneje v otroštvu.
Otroci, ki se hranijo po BLW, so kasneje manj izbirčni.
Tveganje zadušitve ni večje kot pri otrocih, ki so hranjeni po žlički.
Hrana do prvega leta starosti je bolj za spoznavanje, zato brez skrbi, če otrok ne poje skoraj nič z metodo BLW (ta stavek sem večkrat zasledila tudi v literaturi v povezavi z Montessori načinom vzgoje).

Koliko te trditve držijo oziroma so dokazane?

Ali je BLW metoda res povezana z nižjim ITM-jem kasneje v otroštvu?

Predpostavka verjetno izhaja iz tega, da se s to metodo bolj spodbuja samostojnost otroka in res sam odloča ali bo še jedel ali ne z upoštevanjem svojih signalov lakote in sitosti. Ampak, ali ta trditev drži?

Na voljo imamo že nekaj študij na temo uvajanja goste hrane in primerjanja metode BLW s "tradicionalnim" hranjenjem po žlički, ko hranjenje vodi starš, vendar predvsem opazovalnih - presečnih in nekaj izvedenih študij je tudi dolgotrajnih (za presečne študije je značilno to, da so izvedene v enem danem trenutku in nimamo spremljanja).

Po sistematičnem pregledu trenutnih študij, ki so se navezovale na uvajanje goste hrane z metodo BLW, je bilo ugotovljeno, da primanjkuje predvsem randomiziranih kontrolnih študij (v tej študiji sta bili zajeti 2), ki so za "testiranje" takih trditev oziroma hipotez pomembne. Povsem razumljivo je, da je večina študij opazovalnih, že zaradi tega, ker so udeleženci raziskav dojenčki in novopečene mamice.

Zato ne moremo ravno reči, da je na razpolago veliko kvalitetnega materiala in definitivno ne moremo delati zaključkov v stilu "x povzroča y", govorimo lahko zgolj o povezavah.

V nekaterih študijah je bilo že težko razdeliti otroke samo na 2 skupini (kontrolno in preiskovano), saj so avtorji študij poročali o temu, da kar nekaj staršev ne uvaja goste hrane po striktni BLW metodi ampak bolj po BLISS* metodi oziroma neki prilagojeni BLW metodi, kjer so starši določena živila hranili tudi po žlički. Zaradi tega je res težko delati kakršnekoli zaključke na podlagi danih rezultatov.

Rezultati randomizirane kontrolne študije glede primerjave indeksa telesne mase (ITM) otrok pri uvajanju hrane z BLISS metodo in otrok, ki so bili hranjeni po žlički, so pokazali, da med skupinama praktično kasneje ni bilo razlik glede ITM-ja (ITM je bil izmerjen pri 12. in 24.mesecu starosti). O tem sicer že ptički čivkajo, a vendar - na visok ITM bo vplivalo več dejavnikov in moje (strokovno) mnenje je, da uvajanje po BLW nanj zelo verjetno ne bo imelo bistvenega vpliva. Argument, da pri BLW metodi otrok bolj posluša svoje signale lakote in sitosti, ni dovolj dober, to se namreč dogaja tudi kadar je otrok hranjen po žlički, s kašicami. Pomembno je le, da ga upoštevamo, ko nam nakaže, da ni več lačen.

*BLISS - baby-led introduction to solids (modificirana oblika BLW tako, da živila ne predstavljajo tveganja zadušitve). BLISS metoda je zelo dobro razložena na solidstarts.com.

Ali so otroci hranjeni po BLW metodi kasneje res manj izbirčni glede hrane?

Da bi lahko potrdili to trditev, bi bilo potrebnih res več dolgotrajnih študij s ponovljivimi metodami dela. Poleg tega se moramo vprašati, pri kateri starosti je to sploh mišljeno. Dobro vemo, da se malčkom okus in preference spreminjajo ne glede na to kako se jim je uvajalo gosto hrano. Obstajajo pa seveda tudi starši, katerih malčki niso izbirčni in jedo res vse ter to pripisujejo kot posledico uvajanja goste hrane po metodi BLW (ker so se otroci prej spoznali z različnimi teksturami). Lahko, da je to res prispevalo k manjši izbirčnosti, vendar ne moremo posploševati.

Sama nisem zasledila nobenih študij, ki bi to trditev potrdile. Poleg tega, otrokovo spoznavanje različnih okusov in tekstur je možno tudi pri hranjenju po žlički - že od samega začetka ni potrebe po spasirani hrani, pomembno je le, da je hrana res dovolj mehka, da jo lahko otrok "melje" z dlesnimi. Torej hrano lahko sesekljamo, samo pretlačimo ali ponudimo celoten kos (velik kos kuhanega korenja recimo). Če pa se odločimo za spasirano hrano, se je treba zavedati, da gre zgolj za prehoden oziroma začetni način uvajanja - že po nekaj dnevih ali tednih lahko preidemo na sesekljano ali zmečkano hrano.

So pa avtorji nekaterih študij opazili, da starši ponujajo več raznolike hrane, kadar uvajajo po BLW oziroma BLISS metodi. Prehrana dojenčka je brez problema lahko raznolika tudi, če uvajamo gosto hrano s kašicami - to je odvisno od nas staršev in ne od metode uvajanja goste hrane. Pri tem ti lahko pomaga knjiga Dojenčki za mizo.

Ali je tveganje zadušitve pri BLW metodi uvajanja hrane in hranjenju po žlički s kašicami res enako?

Kot kažejo trenutne študije (ki jih res ni dovolj, da se s tem s strokovnjaki ne bi več ukvarjali), ni večjih razlik med otroci, ki se hranijo po BLW oziroma BLISS metodi in otroci, ki so hranjeni po žlički. Vendar moramo vedeti, da se je v študijah primerjalo BLISS metodo uvajanja goste hrane s hranjenjem po žlički s kašicami na način, da je hranjenje vodil starš. Prav tako je večinoma šlo za samoporočanje in zato ne moremo ustvariti objektivnih zaključkov in bo potrebno več raziskav na to temo.

Kar se mi pa zdi pomembno poudariti, je to, da so avtorji te študije , ugotovili, da je bilo pri 6 mesečnih otrocih, ki so se hranili po BLISS metodi več primerov dušenja kot pa pri otrocih, ki so bili hranjeni z žličko pri tej starosti. Pri 8-ih mesecih pa nato ni bilo večjih razlik med skupinama. Kar kaže na to, da nekateri otroci razvijejo dobre sposobnosti žvečenja šele kasneje, pri 8. ali 9. mesecu starosti.

Poleg tega se mi zdi pomembno izpostaviti, da vsakič, ko otroka hranimo na silo, ko odklanja hrano in na veliko protestira, je tveganje zadušitve večje kot, če otrok sodeluje (da poseže po žlički, odpre usta, ipd). Torej ustvariti prijetno okolje v času hranjenja je izrednega pomena pri zmanjševanju tveganja zadušitve ne glede na metodo uvajanja goste hrane.

Ali je hrana do 1. leta res bolj za spoznavanje in nas ni treba skrbeti, če otrok zelo malo poje?

Po 6. mesecu materino mleko/formula ni več dovolj za pokrivanje otrokovih prehranskih potreb oziroma potreb po hranilih in z razlogom je potrebno začeti z dodajanjem hrane. Ta definitivno ni namenjena samo igri oziroma spoznavanju.

Železo je tisto najpomembnejše hranilo, ki ga v mleku za otroka ni več dovolj in je pomembno, da ga (poleg ostalih hranil, seveda) začne vnašati z živili. Res je zaželeno, da otrok ob hranjenju spoznava živila z vsemi čuti, ker tako živila lažje sprejema - raziskuje z rokami, spoznava različne teksture, opazuje barve, preizkuša različne okuse,... vendar je pomembno, tudi to, da večina hrane NE pristane na tleh/stolčku/glavi.

V nekaterih študijah so avtorji na podlagi vprašalnikov, opazili, da je skupina otrok, ki se je hranila po metodi BLW, v povprečju zaužila manj železa s hrano, kakor skupina otrok, ki je bila hranjena po žlički. Kar še ne pomeni, da so imeli pomanjkanje železa, le, da je potrebno nameniti več pozornosti temu, da se ponuja živila bogata z železom. Recimo - v eni študiji je skupina staršev, ki je uvajala po BLISS metodi zavestno ponujala več živil, ki vsebujejo železo, kakor skupina staršev, ki je uvajala s kašicami - kar je lahko znak, da so bili nekateri starši o uvajanju goste hrane bolje informirani.

Zaključek + pomembne točke glede uvajanja goste hrane

Bolj kot ali bomo uvajali gosto hrano s pireji ali s celimi kosi živil, je pomembno to, da je uvajanje goste hrane varno in prijetno za otroka (za starše bo v kateremkoli primeru malo stresno - vsaj na začetku). Torej za katerikoli način se boste odločili, bo čisto v redu.

Kar se tiče BLW-ja, menim, da je včasih preveč poudarka na temu v kakšni obliki bo živilo ponujeno in manj na dejanski prednosti BLW-ja - in to je spodbujanje samostojnosti, koordinacije ter fine motorike s samohranjenjem. Našteto lahko spodbujamo tudi s hranjenjem s pireji (več v poglavju Moja izkušnja). Prav tako se malce tudi pretirava glede tega, da je ta oblika uvajanja goste hrane lažja zaradi veliko hitrejše priprave živil, ker če smo realni nam največ časa vzameta kuhanje ter organizacija in temu se pač ne moremo izogniti (priprava večjih količin hrane nam v tem primeru res koristi).

Prav tako otroka pri BLW metodi sploh ne smemo pustiti samega, ker je še toliko bolj potrebno spremljati hranjenje.

Refleks izbljuvanja ("gag" refleks) je. vsaj na začetku, bolj pogost pri otrocih, katerim se uvaja hrana po BLW metodi in je v bistvu čisto normalen pojav - otroku predstavlja varovalo pred zadušitvijo, vendar lahko hranjenje zanj postane res neprijetno, če je večino hranjenja prisoten ta refleks - zato je pomembno, da opazujemo svojega otroka in hranjenje sproti prilagajamo. Nič ne bo narobe in nič ne boste zafrknili, če z večjimi kosi živil malce počakate oziroma postopoma uvajate.

Za vse starše, ki boste v bližnji prihodnosti začeli uvajati gosto hrano (po katerikoli metodi pač), dajem v zaključek nekaj pomembnih zadev v povezavi s tem:

Študij ni veliko in definitivno ne dovolj, da bi lahko zaključili, da je BLW "boljši" za otroka. Zato prosim - zaradi načina kako uvajaš gosto hrano nisi nič boljši ali slabši starš. Spoznavanje in uvajanje goste hrane mora biti na prvem mestu varno in prijetno za otroka.
Zaradi nezadostnega znanja staršev glede BLW metode, je lahko pri nekaterih uvajanje po BLW metodi tvegano početje (neustrezna priprava živil, nestabilnost otrok pri sedenju, otrok živil ne žveči, itd).
Glede na prejšnji stavek je torej zelo pomembno, da opazujete svojega otroka in ugotovite kateri način uvajanja mu bo odgovarjal - črno-belo razmišljanje ni potrebno (striktno BLW ali striktno pireji), lahko se odločite za kakršnokoli kombinacijo, ki bo vam kot družini odgovarjala.
BLW ni nujno "lažja" metoda uvajanja goste hrane, saj otroka niti pod razno ne smemo pustiti samega s hrano.
Nekateri otroci bodo imeli že pri 6. mesecu dobro razvite sposobnosti žvečenja, nekateri pa ne in jih bodo razvili šele kasneje. Žvečenje se krepi tudi z grizali in grizenjem žličk in ne samo z BLW metodo.
Za kakršenkoli način uvajanja goste hrane se odločiš, je dobro, da se o tem nekoliko informiraš - glede BLW oziroma BLISS metode se bo treba več informirati kot pa pri uvajanju s pireji, sesekljano hrano (priporočam spletno stran Solid Starts). Če se odločiš uvajati s pireji tako, da vodiš ti hranjenje, predlagam, da včasih otroku pustiš raziskovati in da poskusi tudi sam (delaj na svoji potrpežljivosti). Pomagaš si lahko z nekaterimi pripomočki, ki sem jih predstavila v poglavju Moja izkušnja.
Če imate otroka s težavami v neuspevanju v rasti in si hkrati želite uvajati hrano po BLW metodi, se morate o tem obvezno pogovoriti s pediatrom! BLW mogoče ne bo najbolj primeren način uvajanja goste hrane (vsaj na začetku).

Moja izkušnja + pripomočki, ki jih uporabljam

Sama sem upala, da bom uvajala hrano po BLISS metodi (večinoma z velikimi kosi živil), vendar sem kaj hitro ugotovila, da o tem ne bom odločala (samo) jaz. :)

Otroka v glavnem hranim s sesekljano hrano in pireji, vendar tako, da on vodi hranjenje ter občasno ponudim cel kos živila, da vidim kako kaj napreduje žvečenje in počasno hranjenje (star 7 mesecev, skozi lačen :) ).

(moj mali črv, 6 mesecev in 1 teden)

Z uvajanjem goste hrane sem začela pri starosti 5 mesecev in 2 tedna, ker sem videla, da je že pripravljen in zelo zainteresiran. Začela sem najprej z grizalom za hranjenje (poleg ponujanja velikih kosov živil, ampak večinoma nam to še ni šlo) nato sem čez kak teden poskusila še po žlički z zmečkano hrano. Z BLISS metodo (z večjimi kosi živil) sem se odločila počakati, ker še ni samostojno sedel, se ni želel hraniti z rokami-brez pribora, odgriznil je prevelike kose in ni žvečil, ko sem poskusila s celimi živili in nasplošno se je precej jezil. Sem si pa res želela že zgodaj začeti z uvajanjem družinskih obrokov (ko se hrani on, vedno poskusim jesti tudi jaz zraven, vsaj kakšen prigrizek), zato mi je bilo pomembno, da spodbujam njegovo samostojnost pri hranjenju. Po tem, ko sem videla, da mu najbolj odgovarja hranjenje po žlički (po cca 2-eh tednih), sem šla v akcijo. Kljub temu, da se hrani po žlički, sem vedela, da ne rabim uvajati po BLW metodi, da spodbujam njegovo samostojnost ter koordinacijo roke-usta, fino motoriko, radovednost in predvsem žvečenje. Odločila sem se, da nabavim NumNum žličke, ki so v bistvu "predžlička" oziroma gre za neko kombinacijo žličke in grizala.

In naj vam povem - te žličke so zakon (vsaj moja izkušnja z njimi je super)! Sprva je občasno negodoval, češ kaj moram vse sam in želel, da mu pomagamo, kasneje pa je bilo negodovanja vedno manj (seveda sem mu redno ponujala hrano na tej žlički, nisem ga pa silila). Po cca 3-eh tednih se je že navadil "samostojno" jesti oziroma je začel sam segati po žlički. To pa izgleda tako, da mu jaz hrano naložim nanjo, on jo vzame iz mojih rok ali pa mu jo položim na pladenj stolčka. Zaradi oblike žličke vsebina na njej ostane vse dokler ne pride do ust otroka in zaradi tega zadosti poje - ni strahu, da bi vse pristalo na tleh ali oblačilih. On si pa zraven z žličko še malo masira dlesni in trenira grizenje/žvečenje. S tem, ko se hrani sam prav tako spodbujamo fino motoriko, saj gre za podoben princip kot pri BLW (namesto živil prijemajo žličko in jo nesejo k ustom). Sedaj mu ponujam tudi žličke z varovalom (na sliki zgoraj, v posodici), ker je že precej spreten.

Čeprav so dnevi, ko ga je treba samo še vreči v kad, priznam, da je noro srčkano gledati kako se sam hrani in se pri tem ima lepo (na začetku ni bilo tako zelo lepo, a je minilo). Ravno zaradi tega, ker sem vedela, da bo potrebno več čiščenja pri uvajanju hrane na tak način, sem nabavila še podlago za na tla/pod stolček. Hrana se zelo enostavno počisti s te podlage, drobtine pa enostavno stresejo, lahko pa jo opereš tudi v stroju - glavni razlog zakaj sem jo kupila.

Nabavila sem še silikonski kozarček s silikonsko slamico za pitje vode (ponudim res le občasno) bolj za "treniranje" kot za odžejanje - namreč tako majhni otroci imajo zelo dobro razvit sesalni refleks in se jih lahko hitro nauči piti po slamici ali kozarčku. V glavnem ni potrebe po flaški s cucljem, če si tega ne želite.

*Dodatno: mnenje o knjigi Naj otrok izbira pot

Naj najprej omenim, da knjiga ni strokovna knjiga o uvajanju goste hrane, kar omenita tudi avtorici na začetku. Zato prosim, če bereš ali boš bral/a to knjigo vedi, da moraš jemati informacije, ki so v knjigi z zrnom soli!

Glede te knjige sem mogoče pričakovala več, vendar me je, iskreno, malo razočarala. Ne vem zakaj, glede na to, da vedno, ko berem podobne knjige ("best seller" glede prehrane ali vzgoje otrok), sem skeptična. Kot pri večini knjig glede vzgoje otrok, je bilo tudi tukaj veliko napisanega v stilu "to je edini pravi način" in drznih trditev, vendar referenc, da bi te trditve lahko preverili seveda ni. Za moj okus je knjiga preveč osredotočena na anekdote, kar se mi ne zdi najbolj koristno (ker je veliko pristranskosti in tudi, ker je vsak otrok primer zase) razen, če želiš prodati BLW metodo na podlagi čustev in ne dejstev - potem je tak način pisanja definitivno koristen.

Kar nekaj je govora o zdravem odnosu do hrane, na drugi strani pa imamo klasično deljenje živil na zdrava ali nezdrava (celo beseda strupena je omenjena) na podlagi nekih prepričanj. Prav tako se nisem mogla otresti občutka, da avtorici nista več vedeli kako še bolj prikazati BLW kot superiorni način uvajanja goste hrane in sta se začeli ponavljati. Recimo, konstantno sta igrali na karto družbenega strahu pred debelostjo, češ, ne sekiraj se, če tvoj otrok ni "buckast", dandanes imamo že tako ali tako velike probleme z (otroško) debelostjo (to se mi je zdelo skrajno problematično) ter poudarjanje, da je hrana do 1. leta bolj za zabavo kot skrb za vnos hranil (zakaj to ne drži sem razložila že zgoraj). V bistvu me je v knjigi to najbolj zmotilo, ker gre za navadno strašenje staršev, ki hranijo otroke s pireji - v stilu: "Če do sedaj nisi bil še prepričan ali bi uvajal po BLW ali ne, te probamo prepričati s tem". Prav tako je nevarno, da na take informacije naleti starš, ki ima otroka z neuspevanjem v rasti ("failure to thrive").

Všeč pa mi je bilo izpostavljanje, da ni potrebe po siljenju otroka s hrano oziroma da mora pojesti vse kar ste pripravili, ampak, da se raje poskusi še enkrat kasneje. Prav tako se mi je zdel koristen del, kjer avtorici omenjata, da ni potreb po ločeni pripravi hrane - otrok lahko je enaka živila kot vi (oziroma vi kot otrok), seveda na prilagojen način (ustrezna obdelava, manj visoko procesiranih živil).

V glavnem sem pričakovala več praktičnih nasvetov, več o varnosti uvajanja goste hrane po BLW metodi, na kaj je potrebno biti bolj pazljiv, dobila pa bolj neko prepričevanje, da je BLW način boljši kot uvajanje s pireji/kašicami s praktično nič dokazi.

Ocena knjige (lestvica Goodreads): 3/5

Hvala, da si prebral/a objavo do konca! Z veseljem odgovorim na vprašanja, vesela pa bom tudi deljenja vaše izkušnje v komentarjih.